Bilo je zimsko decembrsko jutro, ko smo vsi nestrpno pričakovali avtobus. Po zajtrku smo ga le dočakali in se vanj udobno namestili. Vožnja z avtobusom je res pravo doživetje, a tisti dan je trajala samo nekaj minut, saj je bil naš cilj le nekaj kilometrov stran od vrtca. Prispeli smo pred Pekarno Bistrica in Mlin Grebenc. Prijazno sta nas sprejeli Janja in Urša, otroci pa so komaj čakali, da vstopimo v pekarno. Umili smo si roke in začeli izdelovati izdelke iz testa. Janja in Urša sta nam pokazali kako iz testa izdelujejo rožice, parkeljne, pletenice in polžke. Otrokom je šlo oblikovanje testa odlično od rok. Ko so se izdelki pekli, smo imeli čas za ogled mlina. Ta ogromna naprava, ki sega v več nadstropij, nas je res presenetila. Ko smo stopili iz mlina, pa smo bili seveda vsi beli od moke, kot pravi peki. Sledila je malica, ki so nam jo pripravili v pekarni, medtem pa je že zadišalo po sveže pečenem kruhu, ki so ga pripravili otroci.
Kaj pa pravijo otroci?
»Pekarna je vredu. Notri smo sami pekli kruhke.«
»Pekarna je res veliika. Tam smo pekli kruhke, pa videli smo stroje.«
»Delali smo kruh, tiste polžke in lepe rožice.«
»Videli smo takšen velik stroj. Za moko delat.«
Zahvaljujemo se družini Grebenc, da so nas tako lepo sprejeli in nam predstavili njihovo delo.
Zapisala: Špela Saje
